Odprtje razstave Boris Podrecca: Delto reke spremeniti v morje

Boris Podrecca, rojen v Beogradu slovenskemu očetu iz Trsta in materi iz Hercegovine, je otroštvo preživel v Ljubljani, mladost v Trstu, svojo profesionalno pot pa izoblikoval na Dunaju, kjer deluje še danes. Pregledna razstava njegovih del ponuja vpogled v širok in raznolik opus, ki v celoti obsega več kot 350 izvedenih projektov po Evropi in svetu, ter osvetljuje njegov pester, polifon ustvarjalni značaj.

Razstava, ki jo spremlja obsežen katalog, vključuje 85 izbranih projektov, ustvarjenih med letoma 1980 in 2024, kar simbolično sovpada z arhitektovim 85. jubilejem, ki ga praznuje dan pred odprtjem razstave. Med predstavljenimi deli so številni slovenski projekti, kot so prenova Tartinijevega trga v Piranu, galerija DESSA, bar Platana, vinska klet Brič, Medicinska fakulteta v Mariboru, ljubljanska Vila Urbana in Žitni most, poleg neuresničenih zasnov, kot sta Južni trg in območje nekdanje tovarne Šumi v Ljubljani – če jih omenimo le nekaj.

Na ogled so tudi makete in uporabni predmeti, prvikrat pa je javnosti omogočen uvid v arhitektove najbolj osebne razmisleke skozi reprodukcije njegovih skic, ki razkrivajo Podreccovo fascinacijo z zgodovinskimi plastmi in konteksti, od koder pogosto črpa navdih za svoje projekte. Razstavo dopolnjuje še avdiovizualni program, ki vključuje dokumentarni film Licht und Raum – Der Architekt Boris Podrecca, posnet pod okriljem avstrijske nacionalne televizije ORF, ter arhivske posnetke Televizije Slovenija z razstave, posvečene Plečnikovemu opusu, ki jo je Podrecca leta 1986 pripravil v pariškem Centru Pompidou in s katero je prvič vzbudil mednarodno zanimanje za Plečnikovo arhitekturo ter slovensko kulturno dediščino, hkrati pa jo umestil na svetovni zemljevid.

Razstava Delto reke spremeniti v morje predstavlja poklon srednjeevropski arhitekturni sceni, ki je že desetletja nepogrešljiv gradnik tako mednarodnih kot tudi slovenskih arhitekturnih tendenc, hkrati pa odpira vpogled v raznolik vizionarski opus Podrecce, ki združuje preteklost, sedanjost in prihodnost prostora ter družbe.

Timotej Jevšenak, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, kustos razstave:

»Kreativni diapazon B. Podrecce zajema različna merila in se razteza "od žlice do mesta" – vse od velikopoteznih urbanističnih in arhitekturnih zasnov do oblikovanja interierjev, razstav ter uporabnih predmetov, kot so stoli in kozarci, kar priča o Podreccovem globokem razumevanju heterogenosti prostorske ustvarjalnosti.«

Boris Podrecca, iz intervjuja za katalog razstave:

»To iščem v arhitekturi: nekaj, kar ni zgolj estetsko, temveč nosi tudi emocijo. To je tisto antropološko. Gre za memorialnost, ki se veže na kakovost življenja – na nekaj, kar ti olajša življenje in ni zgolj vizualna privlačnost. Tradicijo je zato treba reanimirati, in ne kopirati. Slepo ponavljanje stilov je nesmiselno. Mene v arhitekturi zanimajo tematskost, vprašanja, ki segajo globlje od površinskega oblikovanja, in iskanje načina, kako lahko te zgodbe oblikujejo naš prostor in čas.«

Razstavno postavitev so zasnovali Katarina Čakš, Isabela Karlin Čoh, Prostorske prakse, in Timotej Jevšenak. Na razstavi so predstavljena dela vpeta v semperjansko prostorsko mrežo, ki se z idejo strukture, vozlanja in šivanja navezuje na temeljne ideje enega od ključnih vzornikov Borisa Podrecce – Gottfrieda Semperja. Razstavno strukturo sestavljajo galvanizirane armaturne palice, ki so v prostorsko mrežo povezane s 3D tiskanimi stiki. Struktura je zasnovana kot razstavni sistem, ki omogoča številne načine vpenjanja gradiva, preprosto razstavljanje in ponovno uporabo konstrukcije v novi prostorski formaciji. Ključni elementi strukture – 3D-tiskani stiki in držala plakatov, interpretacija Semperjevih vozlov in šivov – so izdelani v Centru Rog.

Katarina Čakš, Prostorske prakse, vodja razstavnega projekta:

»Razstavna konstrukcija je zasnovana kot odziv na potenciale znanja, infrastrukture in produkcije, ki se odvija v Centru Rog. V okviru laboratorijev smo s tehnologijo 3D tiska izdelali skupno več kot 1700 modularnih elementov, ki vežejo strukturo in plakate v celovito prostorsko potezo. V Rogu so izdelani tudi vsi pripomočki in šablone za učinkovito postavitev razstave. Podoba in prostorska zasnova razstave sta tako po eni strani odziv na vsebino in potrebe razstavnega gradiva, po drugi strani pa odsev sodobnih pristopov in aktualnih izdelovalniških praks, ki domujejo v Centru Rog.«

Renata Zamida, direktorica Centra Rog:

»Razstava je primer odličnega sodelovanja dveh mestnih javnih zavodov, Centra Rog in Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki nastopata kot koproducenta. Kot vse razstave v Centru Rog bo javnosti dostopna brezplačno in bo zagotovo naša najbolj obiskana razstava od odprtja pred dobrim letom dni.«

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane:

»B. Podrecca je nedvomno veliko prispeval za promocijo slovenske arhitekture v Sloveniji in tujini. Njegova arhitektura v slovenskem prostoru je zaznamovana s kozmopolitsko naravnanostjo njegovega dela ob spoštovanju lokalnega prostora in njegovo vpetostjo v srednjeevropsko kulturno tradicijo. Arhitektura ni samo materializirana stvaritev, je tudi del mišljenja, kulturna orientacija.«

Odprtje razstave bo v Veliki dvorani Centra Rog v petek, 31. januarja, ob 19. uri.

Na dan odprtja bo ob 17. uri v Mali dvorani predavanje arhitekta Borisa Podrecce. [prijava]

V okviru spremljevalnega programa bodo 8. februarja ter 8. in 15. marca javna vodstva po razstavi. [prijava]

Razstavo je omogočila Mestna občina Ljubljana, ob podpori Avstrijskega kulturnega foruma, podjetij Strle svetila, Kerrock, Makro 5, AlukönigStahl ter Zlatarne Celje in Zavarovalnice Sava.