Borbala Ferencz
Borbala Ferencz je ustanoviteljica modne znamke BORBALA. Rodila se je v Târgu-Mureșu v Romuniji, študirala pa v Cluj-Napoci (RO), Pécsu (HU), Turkuju (FI) in Eindhovnu (NL). Pri svojem delu se osredotoča na upcycling - preoblikovanje obstoječih materialov v nova oblačila. Njeni modeli so bili predstavljeni na mednarodnih modnih revijah, od San Francisca do Kijeva. Leta 2019 je sodelovala na tekmovanju Arts of Fashion Competition (ZDA), Lisboa Fashion Week (PT), Lodz Young Fashion (PL) in IYDC (UA). Leta 2021 je razstavljala na Nizozemskem tednu oblikovanja (NL) in v Kunsthalle Lingen (DE). Leta 2022 se je pridružila tednu mode Feeric (RO) in razstavi „Közös tér“ v Kunsthalle Budapest. Leta 2023 so se njene kolekcije predstavile na BCEFW (HU), milanskem tednu mode (IT), helsinškem tednu mode (FI) in v muzeju Kiscelli (HU). Je članica skupnosti Precious Plastic in mreže Trash Club. Borbala namerava med dvotedenskim bivanjem v Centru Rog ustvariti edinstveno konceptualno oblačilo iz poškodovanega rabljenega poliestra in sintetičnih ostankov materialov. Začela je eksperimentirati s prenašanjem barv z enega sintetičnega oblačila na drugega. Pri temperaturah nad 200 °C namreč lahko sintetične tkanine prenesejo svoje barve s postopki, kot sta likanje ali uporaba toplotne stiskalnice. Ta metoda omogoča ponovno uporabo barvnih pigmentov iz poškodovanih sintetičnih oblačil, kar zagotavlja ustvarjalen način barvanja sintetičnih materialov brez potrebe po novih pigmentih ali onesneževanja vode. V prvi fazi rezidence bo izvedla več testov z uporabo različnih barv in tkanin, pri čemer bo skušala ustvariti zanimive teksture s tehnikami, kot so prepogibanje, plastenje in prenos barve. V drugi fazi pa bo rezultate teh poskusov uporabila za oblikovanje konceptualne majice iz krpanke, pri čemer bo poskusne dele združila v celovito oblačilo.
Na rezidenci od 19. do 31. maja 2025.

Poglej še
Nonstop Food

Ekipo Nonstop sestavljajo trije študentje živilstva Eva Mustafa, Luka Korošec in Gašper Korat. Ukvarjajo se z izkoriščanjem stranskih surovin, ki ostajajo zavržene v agroživilski industriji, še posebej s stranskim produktom proizvodnje ...