Sodobni pristopi k materialom v rokodelstvu in oblikovanju

Seminarja z naslovom Sodobni pristopi k materialom v rokodelstvu in oblikovanju, pripravljena v okviru platforme MADE IN, bosta predstavila šest lokalnih praks in raziskovalno zasnovanih projektov, osredotočenih na naravne materiale in inovativno rabo razpoložljivih virov. Predstavitve bodo izpostavile sodobne pristope, ki materialom, kot so juta, micelij, naravna barvila in organski odpadki, v rokodelstvu in oblikovanju pripisujejo nove vloge, hkrati pa bodo poudarile pomen ekološke regeneracije in trajnostnih načinov proizvodnje.

Ob predstavitvah bodo na ogled tudi vzorci materialov in izdelkov.

Prvi seminar: 12.40–14.00

12.40–13.00 Maks Merela, Arheološki les Ljubljanskega barja

13.00–13.30 Ana Laura Richter in Eva Garibaldi, Swamp Matter

13.30–14.00 Andreja Lovreković in Ela Meseldžić, Designer Collector

14.00–14.15 Odmor za kavo

Drugi seminar: 14.15–15.45

14.15–14.45 Julija Karas, Prevodi jute

14.45–15.15 Uroš Topić in Maruša Ramšak, Odkril_a bom barvila

15.15–15.45 Davor Kržišnik, Mikokompoziti: gojimo prihodnost trajnostnih materialov

Nej Bizjak in Hana Klincov, Mycosurf

***

Podrobnejši program seminarjev:

PRVI SEMINAR

• 12.40–13.00, MAKS MERELA, ARHEOLOŠKI LES LJUBLJANSKEGA BARJA

Predavanje bo udeležence popeljalo v svet arheološkega lesa z Ljubljanskega barja, ki kot časovna kapsula ohranja podrobnosti iz življenja koliščarjev. Spoznali bomo posebnosti in izzive raziskovanja mokrega arheološkega lesa. Raziskali bomo, kako so koliščarji izbirali in uporabljali različne vrste lesa glede na njihove lastnosti in namen, ob tem pa pod drobnogled postavili tehnološke spretnosti ter konstrukcijske rešitve naših prednikov, s posebnim poudarkom na izdelavi in pomenu 5.200 let starega lesenega kolesa – najstarejšega na svetu – najdenega na Ljubljanskem barju.

BIO: Izr. prof. dr. Maks Merela, prodekan za področje lesarstva na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete UL, je avtor več kot 80 izvirnih znanstvenih člankov. Njegovo raziskovalno delo povezuje lesarstvo, kulturno dediščino, arheologijo in naravoslovne vede.

• 13.00–13.30, ANA LAURA RICHTER in EVA GARIBALDI, SWAMP_MATTER

Oblikovanje na stičišču znanosti, pripovedi in spekulacije

Swamp_Matter je umetniško-raziskovalni duo, ki deluje na presečišču oblikovanja, umetnosti in ekologije. V svoji praksi ustvarja zgodbe in atmosfere v digitalnem in fizičnem prostoru ter oblikuje srečanja z »več kot človeškim«. V predstavitvi bodo izpostavljeni spekulativni pristopi kot načini poslušanja pokrajin, razpiranja novih oblik skrbi ter prispevanja k razvoju sodobne oblikovalske in umetniške prakse.

BIO: Duo Swamp_Matter ustvarja od leta 2022, z ekološkimi temami kot so klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme. Njuna dela vključujejo prostorske instalacije in digitalne medije, pogosto prepletene s spekulativno fikcijo.

• 13.30–14.00, ANDREJA LOVREKOVIĆ in ELA MESELDŽIĆ, DESIGNER GATHERER

Raziskovalni projekt Designer Gatherer je nastal skozi dialog s hrvaškimi obrtniki in se osredotoča na raziskovanje ekoloških in družbenih vrednot, ki izhajajo iz trajnostnih praks, zakoreninjenih v naravnem okolju. S terenskimi obiski je projekt dokumentiral njihove izkušnje in delovne metode, pri čemer je bil poseben poudarek namenjen njihovemu odnosu do narave ter načinom, kako jo razumejo in vzpostavljajo stik z njo.

Projekt ponuja dva na videz nasprotujoča si, a globoko povezana vidika: prvi je usmerjen v preteklost, v tradicijo ročnih obrti v podeželskih skupnostih in ustno prenašanje znanja, drugi pa trdno zasidran v sedanjosti, z vizijo prihodnosti, kjer lahko to znanje postane ključni vir za trajnostni razvoj. Na podlagi vpogleda v te trajnostne prakse se je projekt nadaljeval z eksperimentiranjem z naravnimi surovinami in razvojem trajnostne metodologije za izdelavo biokompozitnih materialov, ki povezujejo tradicionalno znanje s sodobnim oblikovanjem.

BIO: Andreja Lovreković in Ela Meseldžić delujeta kot del kolektiva DISKO v Zagrebu, ki se ukvarja z oblikovalsko-raziskovalnimi projekti, usmerjenimi v spoštovanje lokalnih kontekstov in inovativne sodobne pripovedi.

DRUGI SEMINAR

• 14.15–14.45, JULIJA KARAS, PREVODI JUTE

Predstavitev oblikovalke materialov Julije Karas bo izpostavila razvoj biomaterialov in ustvarjalni potencial gradiva, s katerim se v vsakdanjem življenju redko srečamo – odpadne jute. Ta se najpogosteje uporablja za vreče za kavna zrna, po prvi uporabi pa jo v Sloveniji običajno zavržemo in sežgemo. Projekt prikazuje, kako lahko tudi navidezno neuporaben odpadek ponovno uporabimo – bodisi kot preoblikovan izdelek z novo funkcijo bodisi kot surovino za nadaljnjo uporabo v drugih proizvodnih procesih. Takšno iskanje novih rešitev pogosto vodi do presenetljivih inovacij, med katerimi nekatere ponujajo potencial za reševanje izzivov, kot je problem embalaže za enkratno uporabo.

BIO: Industrijska oblikovalka Julija Karas deluje na presečišču oblikovanja, biomaterialov in eksperimentalne prakse ter raziskuje poti k regenerativnemu oblikovanju.

• 14.45–15.15, UROŠ TOPIĆ in MARUŠA RAMŠAK, ODKRIL_A BOM BARVILA

Krožek z naslovom Odkril_a bom barvila je temeljil na raziskovanju naravnega barvanja tekstila s fokusom na lokalnih virih in barvni nasičenosti. Program, ki je nastal v sodelovanju med zelenim in tekstilnim labom Centra Rog, bosta predstavila Uroš Topić, vodja tekstilnega laba, in Maruša Ramšak, vodja zelenega laba. Krožek je raziskoval možnosti naravnega barvanja tekstila kot alternative sintetičnim metodam. Namenjen je bil udeležencem z osnovnim predznanjem in željo po poglobljenem raziskovanju ter je skozi izmenjavo izkušenj in empirične poskuse preizpraševal meje naravnega barvanja, trajnostne odločitve ter vlogo lokalnih in nelokalnih virov surovin.

Predstavitev bo orisala cilje, raziskovalne izzive in praktični del krožka, v katerem so udeleženci na naravnih vlaknih skupaj razvijali barvne vzorce ter iz rezultatov snovali vizualno zanimiva oblačila. Poseben poudarek bo namenjen iskanju barvil, ki so dostopna v našem okolju, in kritični refleksiji kompromisov, ki jih zahteva trajnostna praksa.

BIO: Uroš Topić, modni in tekstilni oblikovalec, vodi tekstilni lab Centra Rog in združuje tradicionalne tehnike s sodobnimi tehnologijami. Maruša Ramšak, znanstvenica in vodja zelenega laba Centra Rog, ima doktorat iz biomedicine ter razvija projekte s poudarkom na biomaterialih in krožnem oblikovanju.

• 15.15–15.30, DAVOR KRŽIŠNIK, MIKOKOMPOZITI: GOJENJE PRIHODNOSTI TRAJNOSTNIH MATERIALOV

Davor Kržišnik bo predstavil svoje delo z micelijem kot materialom prihodnosti, s fokusom na njegovem potencialu v trajnostnem oblikovanju in arhitekturi. Mikokompoziti, materiali iz micelija in naravnih substratov, se uveljavljajo kot obetavna alternativa plastiki, penam in drugim neobnovljivim materialom. V predavanju bomo raziskali, kako ti biomateriali rastejo, kakšna je znanost, ki stoji za njihovimi edinstvenimi lastnostmi, ter kako širok je spekter možnosti njihove uporabe – od embalaže in notranje opreme do gradbeništva in zvočne izolacije. Pogovorili se bomo o tem, zakaj so mikokompoziti pomembni pri prehodu v krožno gospodarstvo, kako lahko zmanjšajo človekov vpliv na okolje in katere inovacije oblikujejo njihovo prihodnost.

BIO: Doc. dr. Davor Kržišnik na Oddelku za lesarstvo BF UL raziskuje povezave med glivami, lesom in trajnostnim oblikovanjem ter išče rešitve, ki povezujejo ljudi, okolje in inovacije.

• 15.30–15.45, NEJ BIZJAK in HANA KLINCOV, MYCOSURF

Projekt Mycosurf biotehnologa Neja Bizjaka in industrijske oblikovalke Hane Klincov predstavlja eno izmed prvih rešitev za trajnostno izdelavo okolju prijaznih desk za deskanje na valovih. Projekt temelji na uporabi inovativnega materiala iz micelija gliv in kmetijskih ostankov. Inovativnost je v uporabi tehnologije t. i. glivnih biokompozitov, ki omogoča ogljično nevtralno in energetsko neintenzivno izdelavo trajnostnega materiala, ki je konkurenčen tradicionalno uporabljenim sintetičnim penam, kot je stiropor. Inovacija je izjemno relevantna v okviru aktualnih naporov za prehod na krožno gospodarstvo in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih virov. Razvoj projekta poteka v fablabu ter lesarskem in zelenem labu Centra Rog, s podporo programov Mestni inkubator in Mladi Rog.

BIO:Nej Bizjak, magistrski študent biotehnologije, razvija protokole za izdelavo kakovostnih glivnih materialov. Hana Klincov, magistrska študentka industrijskega oblikovanja, raziskuje trajnostne pristope v surf industriji.

Dogodek je del platforme Made In: Dediščine prihodnosti in je namenjen vsem, ki jih zanima povezovanje rokodelstva, oblikovanja, znanosti in trajnostnih praks.