Adijo, tovarna - kolesarska tura po sledovih industrijskih zgodb

Dobimo se v soboto, 24. 5., ob 10:00 na Kongresnem trgu in skupaj odkolesarimo do Tobačne tovarne. Ena najstarejših in največjih tovarn v Ljubljani, ki je v svojem času zaposlovala tudi do 2500 ljudi, pripoveduje zgodbo cigararcah – tobačnih delavkah. Gre za primer ob železnici grajene klasične industrije, kjer so v času socialistične modernizacije delavke izdelale prvo cigareto s filtrom - Filter 57. Proizvodnje že nekaj časa ni več, v prostore so stopile nove vsebine, med drugim poskušajo zaživeti primeri novih t. i. kreativnih industrij, zgodovino tovarne pa si lahko ogledate v Tobačnem muzeju.

Druga postaja: Stara mestna elektrarna. Konec 19. stoletja je modernizirala Ljubljano. Ni zgolj prižigala luči v domovih, temveč je poskrbela tudi za tekoče delovanje tovarniških strojev. Je med prvimi (in redkimi) nekdanjimi industrijskimi obrati na Slovenskem, razglašenimi za kulturni spomenik.

Tretja postaja: Droga Kolinska. Pred desetletji znana po raznovrstnih prehranskih izdelkih, danes del skupine Atlantic Grupa. Stoji na mestu nekdanje tovarne živil in kavnih primesi Kolinska, v enem najmlajših vzhodnih ljubljanskih predmestjih. Meji na Zeleno jamo, delavsko naselje, ki je dobilo ime po gramozni jami in ki pripoveduje spomine o nekoč socialno enotni, prostorsko zaključeni skupnosti. Med prvimi graditelji so bili tam železničarji in delavci.

Pot nas skozi naselje pripelje do Pletenine, tovarne trikotažnega perila. Nekdanji ponos tekstilne industrije, od katere ni ostal niti kamen. Dobesedno.

Turo zaključimo v nekdanji Pollakovi usnjarni, kasnejši tovarni koles Rog, kjer so med drugim izdelovali še danes popularni pony express. Tudi to tovarno so morali delavci zapustiti, v nekdanje proizvodnje hale pa so se naselili začasni uporabniki. Tradicijo tovarne, ki naj bi po prenovi postala javni produkcijski prostor, postopoma oživlja tudi pilotni projekt RogLab.

O mentoricah

Socialna antropologinja Nina Vodopivec je raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Ukvarja se s procesi postsocialističnega preoblikovanja, z načini, kako družbenopolitične spremembe doživljajo ljudje v vsakdanjem življenju. Njene raziskave zajamejo predvsem izkustva industrijskega delavstva (s poudarkom na tekstilni industriji), izkušnje dela in spomine na socializem. Kot predavateljica deluje še na področju medkulturne komunikacije in globalnega učenja.

Arhitektka Sonja Ifko je predavateljica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Osrednje področje njenega raziskovalnega dela je zgodovina industrijske arhitekture in preučevanje vplivov industrializacije na oblikovanje in razvoj prostora. Ob tem se intenzivno posveča problematiki varstva in revitalizacije območij industrijske arhitekturne dediščine in arhitekture modernizma.

Kolesarska tura poteka v partnerstvu z Ljubljansko kolesarsko mrežo v okviru Kolesarskega festivala 2014. Medijski partner je časopis Delo.