Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5.360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.
V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije so ob 30. obletnici izbrisa Mestno občino Ljubljana pozvali, naj s poimenovanjem ulice ali kakega drugega javnega prostora obeleži spomin na to hudo kršitev človekovih pravic na začetku samostojne poti države Slovenije.
Izbrisani aktivisti so - organizirani v društvo - delovali na območju nekdanje tovarne Rog, ko je bila ta samoorganizirano območje, več kot 15 let. Ob prenovi so skupaj z Amnesty International Slovenia pristopili k novoustanovljenemu zavodu Center Rog s predlogom označitve tega prostora, kar je javni zavod prav tako podprl z dopisom ustanovitelju MOL in Mestnemu svetu. Ljubljanski mestni svet se je marca 2022 odzval z odločitvijo o poimenovanju zelenih površin med stavbami Centra Rog v Park izbrisanih.
Center Rog je nato konec leta 2022 razpisal še javni natečaj za postavitev spominskega obeležja, saj je na strani izbrisanih aktivistov obstajala želja po postavitvi trajnega pomnika. Na javni natečaj je prispelo osem predlogov za umestitev obeležja, pri čemer je bila želja razpisovalca, da ne bi šlo za klasičen spomenik, temveč objekt, ki lahko ima tudi funkcijo uporabne urbane opreme.
Strokovna komisija je soglasno izbrala idejno rešitev internetnega umetnika Vuka Ćosića, arhitekta in scenografa Aleksandra Vujovića ter oblikovalke in ekoaktivistke Irene Wölle.
Obeležje smo slavnostno otvorili 24. oktobra 2023, le nekaj dni pred uradnim odprtjem prenovljenega Centra Rog.
Obeležje iz brušenega betona v obliki črke Ć ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja predvsem (a ne samo) ljudje, povezani z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer poznajo črko Ć in je pogosto tudi del priimkov.
Avtorji obeležja povedo, da je ta tipografski element meditativni instrument, namenjen igri, počitku in razmisleku o družbi. Izbrali so črko Ć v fontu Times New Roman, ki jo navajajo kot font birokratskih dokumentov iz tega obdobja, kot pisavo izbrisa.
Več o nezakonitem izbrisu iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije nudita spletna vira Amnesty International Slovenija ter Mirovni inštitut.